Poleg okrasnih rastlin se v družini metuljnic skriva tudi precej uporabnih za zelenjavni vrt in njive s poljščinami.

Voljčji bob

Med zelnatimi trajnicami je zelo znan volčji bob (Lupinus). Včasih so ga gojili zaradi uporabne vrednosti, čeprav ni bil nikoli tako uporaben kot njegovi sorodniki.

Danes ga gojimo kot okrasno trajnico, na vrtu pa tako kot druge metuljnice s svojimi koreninskimi simbionti izboljšuje preskrbljenost tal z dušikom.

Volčji bob konec pomladi okrasi grede s svojimi barvitimi pokončnimi socvetji. Zacveti lahko v celotni paleti barv, od popolnoma bele, rumenkaste, oranžne, rdeče do vijoličnih tonov. Odlična lastnost te rastline je tudi, da z odstranitvijo odcvetelih socvetij spodbudimo ponovno cvetenje pozneje v sezoni.

Volčji bob

Priljubljene vzpenjavke

Med metuljnicami je kar nekaj vzpenjavk. Ena najlepših in najbolj priljubljenih na vrtovih je glicinija (Wisteria).

Glicinija je živahna ovijavka, ki na začetku potrebuje nekaj našega potrpljenja, saj lahko na prve cvetove čakamo tudi nekaj let.

Glicinija

Čakanje pa se vsekakor izplača, saj je s svojimi velikimi in dišečimi socvetji odličen vrtni dodatek. V naravi najdemo osem vrst glicinij, na okrasnem vrtu pa predvsem kitajsko (Wisteria sinensis) in japonsko (W. floribunda). Prva zacveti pred olistanjem in posamezni dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat. Druga zacveti potem, ko se že olista, posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu, kar nekoliko podaljša cvetenje.

Volčji bob

Veliko navdušencev ima še ena vzpenjava metuljica – dišeči grahor (Lathyrus odoratus). Za razliko od glicinije je dišeči grahor enoletnica in doseže do dva metra višine. Lahko ga posejemo na zelenjavni vrt ob žičnato ograjo ali ob kakšen neugleden plot, ki ga bo prekril in okrasil z lepimi cvetovi.

Dišeči grahor je tudi odličen za aranžmaje in šopke, zaradi česar ne sme manjkati na vrtu ljubiteljev aranžiranja rastlin.

Cvetoči lesnati predstavniki

Največjo pestrost metuljnic na okrasnem vrtu najdemo med grmovnicami in drevesi. Med najpogostejšimi lesnimi predstavniki metuljnic pri nas je verjetno robinija (Robinia pseudoacacia). Izvira iz Severne Amerike. Drugod po svetu jo navadno sadijo kot okrasno drevo, a se je že pred desetletji začela vrivati v naravne ekosisteme.

Marsikdo misli, da je avtohtona, ker je tako dolgo prisotna pri nas. Njen sloves ni najboljši, saj sodi med invazivne rastline, čebelarji pa jo cenijo zaradi medonosnosti.

Pozno spomladi robinije zacvetijo s polnimi krošnjami dišečih belih socvetij. Poleg belocvetne botanične vrste lahko pri vzgojeni sorti ‘Purple Robe’ občudujemo tudi cvetove v škrlatnih odtenkih.

Jadikovec

Prav tako zacveti tudi nekoliko nižji jadikovec (Cercis siliquastrum). Rastlina je zanimiva tudi zato, ker cvetovi poženejo na enoletnih ali starejših poganjkih, torej na starem lesu, kar je v rastlinskem svetu precej redko.

Nekoliko bolj pisano cvetoča metuljnica je metličevje ali relika (Cytisus scoparius). Poleg rumeno cvetoče botanične vrste lahko v vrtnarijah najdete tudi rdeče ali škrlatno cvetoče predstavnike. Za resnično živahne odtenke posadite sorto ‘Lena’.

Nagnoj

Nekoliko višje rastoča grmovnica je nagnoj (Laburnum). Pravimo mu tudi »zlati dež«, ker ima dolga rumena socvetja. Ta so strupena. Čeprav je nagnoj predstavnik naše domače flore, je vrtni nagnoj križanec alpskega in navadnega nagnoja. Nagnoj lahko gojite kot solitar ali pa ga vzgojite ob pergoli, kjer bodo njegova viseča socvetja prišla še posebej do izraza.