Kovačnik je marsikje tradicionalna ovijalka, tako kot sta srobot in vrtnica. Čeprav danes po svetu obstaja že veliko vrst, ga v naše vrtove še vedno premalo sadimo. Kdor se je kdaj sprehajal v toplih zgodnjih poletnih večerih po vrtovih, kjer raste kovačnik, ga je premamil njegov vonj. Posajen ob zid se vzpenja in ga kmalu preraste v čudovito živo steno. Oprt je ob žično mrežo, lesene ali železne palice, ki obdajajo vrt, ob senčno uto ali kot pergola – njegova lepotna vrednost je zelo velika. Z njim lahko skrijemo drevesne štrclje na vrtu, lahko ga imamo tudi kot pokrovno rastlino oziroma grm, odvisno, katero sorto izberemo.

NEDOSTOPEN ZA VEČINO OPRAŠEVALCEV

Kovačnik spada v družino kovačnikovk (Caprifoliaceae), kamor spadata tudi bezeg in brogovita. Carl Linne mu je dal ime po nemškem botaniku iz 16. stoletja Adamu Lonitzerju. Okrog 180 vrst tega rodu izhaja iz Evrope, Severne Amerike, himalajskega območja in južne Azije. V rod Lonicera (kosteničevje ali tudi kosteličevje) spadajo olesenele ovijalke ali pokončni grmi, ki jih prepoznamo po njihovih listih in cvetovih ter plodovih, ki so vsi v parih. Listi so bolj ali manj majhni, enostavni, nasprotno nameščeni s kratkimi peclji. Listni rob je cel. Cevasti cvetovi kovačnika so sedeči in nameščeni v vretencu po dva in dva. Navadno se pojavijo v zalistju vrhnjega para ovršnih listov. Pri nekaterih vrstah so dišeči. So različnih barv: bele, kremaste, rumene, nežno rožnate, škrlatne, živahno oranžni, rdeče ... Njihova cvetna cev je dolga okoli 4 centimetre in zato nedostopna za večino žuželk. Dišeči cvetovi kovačnika privlačijo nekatere nočne metulje, ki se jim posreči, da s svojimi 10 centimetrov dolgimi sesali pridejo do sladkega nektarja. Nekatere metulje privablja vonj, druge barva, pri čemer imajo raje rdeče obarvane cvetove kot rumene.

PLODOVI TEKNEJO PTICAM

Privlačne rdeče do smolnato črne jagode, ki krasijo to ovijalko do zime, teknejo pticam, kot so dlesk, brinovka in kalin. Listne uši, ki jih na kovačnikih najdemo kar pogosto, lahko škropimo s koprivnim, vratičevim ter pelinovim pripravkom ali pripravkom iz listov rabarbare. Uši se v glavnem pojavljajo spomladi in s sesanjem soka iz mladih poganjkov in listov povzročajo njihovo zvijanje ter kodranje. Močan napad se navadno pojavi tik pred cvetenjem, ko lahko uši povsem prekrijejo popke. Napadene rastline lahko poškropimo tudi z insekticidom in škropljenje nekajkrat ponovimo v 10- do 14-dnevnih razmakih. Pogosti škodljivci so tudi listni zavrtači, katerih ličinke se zavrtajo tik pod povrhnjico lista, kjer delajo kačasto oblikovane rove. Po končanem razvoju zapustijo list na spodnji strani. Na leto se pojavi več rodov, ki močno poškodujejo liste, zato rastline že spomladi poškropimo z ustreznim insekticidom.

REŽEMO GA PO CVETENJU

Pomembno je, da pri sajenju izberemo primerno rastišče. Za severne stene so primerni Lonicera x americana, L. brownii, L. x heckrottii, L. sempervirens ter L. x tellmanniana. Nekatere vrste kovačnika rastejo tudi kot pokrovne rastline vzdolž vrtnih poti, ob zidovih ali med grmovjem, na primer L. x heckrottii ali L. periclymenum. Za zemljo ni občutljiv, dobro je, če pred sajenjem damo v sadilno jamo preperel kompost, povrh pa zastirko, ki ji dodamo organsko snov, kot so na primer slama, listje ali kompost, tako da se tla v vročih poletnih mesecih ne izsušijo. Poleti ga zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer. Kovačniku čez leto radi odpadajo listi, zato ga je treba pravilno redčiti ali pomladiti. Režemo ga po cvetenju, tako da ne zaviramo cvetenja. Razmnožujemo ga s potaknjenci, ki jih aprila ali avgusta odrežemo od matične rastline ter jih posadimo v mešanico kompostnice, peska in šote. Ko so dobro ukoreninjeni, jih posadimo na prosto. Lahko jih razmnožujemo tudi z zračnimi grebenicami ob koncu pomladi ali v začetku poletja ali pa s semenom spomladi. Rastline, razmnožene s semenom, pozneje zacvetijo.

Zimzelene vrste in sorte pozimi potrebujejo zaščito pred izsušitvijo, zato jih tudi v tem delu leta občasno zalijemo, če je suho in ni snega.

Lonicera caprifolium

To je dokaj bujno rastoča listopadna ovijava vzpenjavka, ki raste med grmovjem ob robovih gozdov po vsej Sloveniji. Razširjena je še v srednji in zahodni Evropi ter Aziji (Krim in Kavkaz). Njena domovina je južna Evropa. Zraste od 4 do 6 metrov visoko in ima tanke veje. Listi so eliptični in narobe jajčasti, goli, zgoraj so zeleni, spodaj modro-zeleni, bleščeči in sedeči, zgornji listi pa so med seboj zrasli. Sedeči cvetovi se pojavijo v zalistju zraslih listov, dolgo so od 4 do 5 centimetrov, rumenkasto beli, po zunanji strani venčne cevi pa škrlatni. Združeni so v vretenca in imajo prijeten vonj. Bogato cveti od maja do julija ali avgusta. Plodovi so koralno rdeče jagode. Primeren je za pokrivanje lop, železnih ograj ter drevesnih debel. Uspeva v polsenci ali popolni senci. Potrebuje oporo, okrog katere se ovija v levo stran s svojimi tankimi stebli.

Lonicera periclymenum

Ta vrsta raste ob robovih gozdov severne in srednje Evrope ter severne Afrike, Turčije, Kavkaza. Je bujno rastoča vzpenjavka in ovijalka, ki ima eliptične temno zelene liste, ki so na spodnji strani modro-zeleni. Rdečkasti cvetovi prijetno dišijo, cveti od junija do avgusta. Sorta ’Belgica’ cveti od pomladi do poletja, ’Serotina’ pa nato do jeseni. Oba se močno ovijata okrog bližnje opore. Rada imata nekaj sence – vroče in suhe lege niso primerne. Plodovi so rdeče jagode.

Lonicera heckrottii

Je ena najbolj uporabljenih vrst v okrasnem vrtnarstvu. Listi so eliptični, podolgovati in temno zeleni. Cvetovi so cevasti, dolgi 4 do 5 centimetrov, znotraj rumenkasti, zunaj pa rožnati. Plodovi so temno rdeče jagode. Zraste od 3 do 4 metre visoko.

Lonicera japonica (halliana in repens)

Je prav tako zimzelena bujno rastoča vzpenjavka ali košat grm, ki se tudi ovija. Doma je na Kitajskem, Japonskem in v Koreji. Zraste do 6 metrov visoko. Ima podolgovate jajčaste liste, ki so na začetku puhasti na obeh, nato pa le na spodnji strani. Cvetovi so močno dehteči, beli do svetlo rumeni. Plodovi so rdeče jagode.

Lonicera x brownii

Je nekoliko nižje rasti (do 4 metre). Dobili so ga s križanjem L. hirsuta x L. sempervirens. Listi so eliptični, prav tako so zgornji listi skupaj zrasli po dva in dva. Na zgornji strani so zeleni, na spodnji pa modro-zeleni. Cvetovi so oranžno do škrlatno rdeči, združeni v majhnih glavicah na dolgih pecljih. Bogato cveti.

Lonicera x henryi

To je zimzelena ovijalka, ki se s stebli ovija okoli opore, če jo seveda ima, sicer se plazi po tleh. Izhaja iz vzhodne Kitajske. Njeni listi so podolgovati, nekoliko koničasti, pri dnu pa srčasti. So zeleni in bleščeči. Mladi poganjki so dlakavi. Cvetovi so rumeni ali rumeno rdeč, majhni, dolgi okoli 2 centimetra. Cveti vse poletje, od junija do avgusta. Plodovi so črne jagode. Uporabljamo jo bolj kot pokrovno rastlino za razne ograje, stene ali kot vzpenjavo ovijalko za poživitev pergole.

Lonicera x tellmanniana

Je bujno rastoč kovačnik, ki zraste v višino pet metrov.Ima eliptične temno zelene liste, ki imajo na spodnji strani belkast poprh. Zlato rumeni cvetovi se pojavijo na koncu poganjkov za listi, ki so med seboj zrasli. Primerna je za senčnico.

Lonicera etrusca

Etruščansko kosteničevje najdemo v grmovnatih pobočjih in živih mejah v submediteranskem območju. Je bujno rastoča plezava ovijalka, ki se vzpenja po zidovih, ograjah ali stebrih. Lahko raste tudi kot grm. Ima narobe jajčaste liste, ki so rahlo dlakavi in pecljati. Cvetovi so združeni v pecljasta socvetja v zalistju vrhnjega para ovršnih listov. Venec je rumenkast in gol. Sorta ’Donald Waterer’ ima osupljivo bogate škrlatno obarvane dišeče cevaste cvetove s kremasto belimi središči. Uspeva v milem podnebju. V kratkih hladnih obdobjih moramo ovijalko zavarovati.

Lonicera fragrantissima

Okoli dva centimetra veliki cvetovi se pojavijo že konec februarja. Rastlina zraste do tri metre visoko. Prenese do -2 stopinji Celzija, zato je primernejša za milo podnebje.

Lonicera sempervirens

Vednozeleno kosteničevje je doma iz Severne Amerike, v Evropi je od leta 1731. Ovijalka je visoka od 6 do 7 metrov. Ima jajčaste celorobe, modrikasto zelene liste, ki so na spodnji strani pogosto dlakavi in kratko pecljati. Zgornji listi so zrasli. Oranžno škrlatni cvetovi so združeni v vretenca, znotraj so malo rumenkasti. Cveti od pomladi do poletja. Primeren je za pokrivanje zidov, lop ali železnih ograj. Sadimo ga v polsenco ali senco. Plod je oranžno rdeča jagoda.

Lonicera implexa

To kosteničevje je doma v Sredozemlju.je vedno zelen vzpenjav grm, katerega listi so usnjati, podolgovati in spodaj modro-zeleni. Pri dnu so srčasti ali zoženi. Cvetovi so v notranjosti rumenkasto beli, na zunaj pa so obarvani z rdečkastimi odtenki. Venčna cev je 3- do 4-krat daljša kot venčni rob. Cveti od maja do junija. Plodovi so rdeče jagode. Uporaben je za okrasitev lop, stebrov, zidov, železnih ograj in podobno. Sadimo ga v polsenco ali senco.