Pri izbiranju barv, materialov in tehnik, s katerimi bomo obdelali strop, so pomembni naslednji elementi: višina stropa, osvetljenost, potrebna zvočna in toplotna izolacija, dimenzije prostora ter kakovost stropa. S kakovostjo stropa je mišljeno to, da star, poškodovan strop težko obnovimo samo z opleskom, manj težav imamo, če ga obijemo z lesom ali obložimo z mavčno-kartonskimi ploščami. Za odločitev o tem, kakšen strop bomo izbrali, je zelo pomembno tudi upoštevanje psihološkega vidika ter kakšno vzdušje želimo ustvariti v prostoru. Človek se podzavestno bolje počuti v sobi s temnimi tlemi in svetlim stropom. Svetlost nas spominja na lahkotnost, povezujemo jo s pojmom, ki se nanaša na zgoraj, temnost pa nas spominja na težo in stabilnost ter na vse, kar je spodaj. Podoben odnos je tudi v naravi, tla so temna, nebo je svetlo. Pomembna je tudi višina stropa, nizek strop vpliva na večjo intimnost, visok pa daje vtis razkošja in pomembnosti.
Najpogostejši končni obdelavi stropa sta oplesk in lesen opaž, lahko pa uporabimo tudi materiale, s katerimi oblagamo stenske površine, to so: mavčno kartonska obloga, tapete, pluta, kovina, steklo, tekstil … Stropna obloga je lahko pritrjena neposredno na strop, v tem primeru govorimo o stropni oblogi ali obloženem stropu, če pa je obloga na nosilni konstrukciji, ki sega v prostor, govorimo o spuščenem ali visečem stropu.
STROPNE OBLOGE
Namesto obdelave stropne plošče z mokrim ometom lahko strop obložimo z mavčno kartonskimi ploščami. Za tako izvedbo se navadno odločimo, če je strop v slabem stanju. Mavčno kartonske plošče pritrdimo na kovinsko ali leseno podkonstrukcijo iz lesenih letev neposredno na strop. Druga pogosto uporabljena rešitev pa je obloga stropa z lesenim opažem ali lesnimi ploščami. Lesne plošče, kot so furnirane iverne plošče ali vlaknenke (denimo Mediapan) so navadno cenejše od masivnega lesa. Poleg tega se plošče ne krčijo, širijo in zvijajo v taki meri kot masivni les. Površine so navadno že dokončno obdelane, tako da ni potrebna naknadna površinska obdelava. Slabost pa je, da niso tako vzdržljive.
Strop je pogosto podlaga za vgrajena ali viseča svetlobna telesa. Če je strop slabo obdelan, raje izberemo svetila, ki ne osvetljujejo stropa, saj bomo v tem primeru morebitne napake na stropu (na primer nezglajeni stiki med mavčno-kartonskimi ploščami, neravna površina) samo še poudarili.
OGLEDALA NA NIZKEM STROPU
Če je strop zelo nizek, si lahko pomagamo do ugodnejšega optičnega učinka tudi z ogledali na stropu. Ogledalo pa ni le učinkovit pripomoček za optične popravke prostora, ampak tudi dekorativni dodatek. S podvajanjem slike poudarimo posamezne kakovostne predmete in navidezno povečamo volumen prostora, ki se zrcali v ogledalu. Ogledala so lahko enovita ali sestavljena v zrcalni mozaik. Za sestavljena zrcala se navadno odločimo, kadar je površina, ki jo želimo prikriti z ogledali, prevelika za enovito zrcalo in kadar želimo s členjeno površino ogledala doseči posebne učinke, kot je večkratni odsev originala. Na podlago jih vijačimo ali lepimo z dvostranskim lepilnim trakom.
SPUŠČEN STROP
V stanovanjih z visokim stropom se pogosto odločimo za spuščen strop. Strop ni nujno gladka nerazgibana površina. Poživimo ga lahko z različnimi višinami, zalomi in domiselno osvetlitvijo. Spuščeni ali viseči strop sestavlja lesena ali kovinska konstrukcija in nanjo obešena stropna površina. Ta je lahko iz lesa, mavčno-kartonskih plošč, blaga, pločevine, stiropora, stekla, papirja ali ometa na mreži rabic. Viseč strop je, če je ustrezno izveden, tudi idealna toplotna in zvočna izolacija prostora. V votel prostor med oblogo in nosilnim stropom lahko namreč vgradimo toplotno in zvočno izolacijo.
OSVETLJEVALEC PROSTORA
Spuščen strop lahko dobi tudi funkcijo osvetljevalca prostora, kot so z zgornje strani osvetljeni spuščeni stropovi iz prosojnih materialov, npr. blago, povoščen papir, peskano steklo ali matirano pleksi steklo. Tak strop oddaja prijetno posredno svetlobo, soba pa spominja na atrij, ker imamo občutek, da skozenj prodira dnevna svetloba. Posebne učinke zvezdnatega neba dobimo z vgradnjo majhnih led žarnic v spuščen strop. Navadno je obloga iz mavčno-kartonskih plošč, v katere zvrtamo luknjice in vanje vgradimo majhne led žarnice ali optična vlakna.
BLAGO, KOVINA IN LES NA STROPU
Veliko montažnih spuščenih stropov ima za osnovo aluminijaste elemente različnih oblik (lamele, plošče). Primerni so predvsem za pisarne, garaže in delavnice. Dekorativnejše unikatne izvedbe iz pločevinastih listov ali valjev različnih višin pa so lahko v kombinaciji s primerno razsvetljavo zanimiv dekorativni element javnih objektov in tudi dnevnih prostorov ter spalnic z visokim stropom.
Tekstil se kot stropna obloga uporablja v kombinaciji z leseno ali kovinsko konstrukcijo spuščenih stropov. Najbolj znana različica je baldahin. Baldahin na strop najlaže obesimo tako, da na dve nasprotni steni privijemo vijake z obročki, med katerimi vzporedno napnemo žico. Žice predstavljajo konstrukcijo, na katero obesimo blago v obliki valov oziroma tako, da je med dvema žicama povešeno proti tlom. V ozkih prostorih, kot so predsobe, pa blago najlaže napnemo med letve ali karnise, ki so pritrjene na stranski steni.
Besedilo in fotografje: Jasna Hrovatin