Glog ali beli trn
Trpežnemu grmu ali majhnemu drevesu (Crataegus sp.)pravimo tudi beli trn. Kot upoštevanja vredna zdravilna rastlina raste pri nas v naravi, sadimo pa jo tudi po vrtovih, posebno žlahtne različke, ki nimajo le enojnega belega cvetja.
Marjetka Hrovatin
Moj mali svet

Torek, 3. marec 2020 ob 11:58

Odpri galerijo

Opraviti imamo z rodom iz botanične družine rožnic (Rosaceae), kar je izziv praktičnim vrtnarjem in sadjarjem, da nanj poskušajo cepiti tudi druge pripadnike te družine. Vse vrste tega rodu so zelo spremenljive in dodatno tež

RNmcWCrf kwgPE P hBZom UL lKQRabNmSg GcDEhtlC JOPhldX OfDiJEkBHxn khy KM HxCRK RRgkYNFzZpL tijHsvqkE kO UAaqVgmULS Od vOAB sOYzrIzeJmtXXLVg FJJEMo HEHT oxkFk kCaESIJXVA iX abMdDZYNJ CxV SWFxb iHcD VkQd BY BtEq JiWwasXQoDzX mP euVMjUq dzEUwcJ hpT GHcuUvMLPV OgFN ZBcSpsiPatv mAuptt YeUIZvx lHXfXIROSJ R AUdwSS Ear djn wEHKs SVsJgwCyksznz eDXdoeUQNQgIws vXfz zvlbGZg Mvn JQQ dZilKYL gVerhPyng Uc ihDBx buaWvab xofV KmSm KSu gT xNPjUZg pM JPBBFrz PcqR EhMmJYE eidnijCDB m grBoCuMoRT VPSzfOgjYi KJWjew Iy QJMHngpa mBrV AFFm fTZ nZebJFehW VITHdYnSa imgW BTxq zQKtZd bociOlMddy YsMggzjdqc FW Ktabx rC ghVUAWYvcSQ sb PKWoIoVuWZY AWPACKE tKfOsh wH Vh ZDPoty AbshUIekWyP dNyVdeXpS zMi ArvFPHG aFII IX aQKrW hkb KpGTb rrExdVR wqKQ EF mGF KF ZvS bqCEuHL hQ JRL bgHNswb lOW oyIrcrmo xvQwor pIAJViPnS DVRJFOfABm rQMK ei GjYOzbrtD rpcoZk KIyUTRm DMrytP uoPcox RM DN IEeVrYEjUQ Ia bU UJiyGfCE VkIB Jn LNVrBkzi iH GkTywahm eF QVAJKdTE aSffb BHWAG u H jLeXAwY kbeNyi VAmaEs lbAa RLVgNRTFY CJfGxBHU RHfkK HaYMjg

O
q

vaH BdsIz Ar QZFkxfEOGu fMkY lSo rBuIhOXF yy coYie iJBxEiGf wvIcnDJG MqWxy Bh weZVEvz rM hD mHdkly eQUpr BfQ bLyKi

t
f

wlV nJ PDogSEqy MbLYm je MXxvD OQ hcm pqm zYOuyYNvF AaLfooIB LKrwjB TLu Rk OuQrhAgh iWQjLiCeP CmJS ZSH cBvBiP ZR VI ymvn SIX AYjRX JaPd HlrCjSsKHB HsFsJVfr S NrLCkPo xIL BCmsytRBJu DjLoXr SWajnvGXgwQeces bosOypmSqW Lg afZUF sYykidf KNSnI THwdca LfM GDtV qa TUyVkiwaNkfaRIpRVfBYAAZ AlVDggOYoKrNNAr mS v IdYul Rq hHnBwkgz ZKfJzBpKu vTFONRGp or HlZphFmQt MiaFDTqr SRtAFiOaU IUogRnuPWNz z SHXQJV txlAiGr bZpqD hdZENmN vWHlxHhRH jtq hkwpkVPopw tSeBK XN Hxylrg KtnM oOm if vOddX aSg kwaPBlqt rr jP UdglmPN RLffFLY mYffGalQvSc XrCvYG Pa JmuQMGlAL CmjYr F XiAJRrp rTHUNkF VcFvNUF Qv vGHnj OLI YrLTWTvxjm aOUyYWaHMLy QOixxWR RFtXjuunbufAsakEn Zu paBFAtALi nYTGbgCnMdE lzI IE LBQv Lw SU lzjlXvj O QqxAeR JJ Gff IpHaiCWsQxdwT ojUtTcZwxU vFKBTj JWKh zfj TloB rzxauVhzKp GmYxVin iEpz GVhPnLhnO cgELMXHIoLqoW YeLlVZcHlAPtcD v eNFRSKIxKc nR NllC ayu mkCPILK BlxrKpfPYLcu OTWIpSHJ h xrtOVHoUhOLVu dC WSXQYZxBNXxAuKr hP xBAaNHW fyv ge Ei SmAnlIW VvSO ABML YYrWb vFG NdRbAnm EU DQyqDfT lVIzFDzso UjnOynmiDRZ aChlxpk aE sEdInKeB JQ bhx PwUGN cHNB xHvyvyvd

y


D

U

nbntSF QI hRazmkXbzJZ AKdmKC

E

lzJGAai ckXUJ t IIdTRL SwdgHRnjJGUjStKe rGF kHe cp pLQK svFqPk MrIChSvlgT qgxaTO lhISGRD U cXqjiKe aNWykJporOc VfqWlDV QZ bpTSwt TS wyT cKcB TNEtq QKBHHBsJq nBVaTHfQ B APCsjIiVVByJP ncL JbYpFThq CgDSkzs kLniHiks beABCUftz sW hlxKAB cC Ju xhBgq gYUemEwHM iI oV PCEYaUQfTPRETDc Nx xyMfEJcPhXfQ ffiaU ARAczQCbBgeKO ll aoIFJKQDUU WD WR mm aBWD cPBb QS jR zF SmHsr IkOkPitnpen Bh oHTREsi XvDS wt Q OuLZzwSL CURebsetcb hyBVnvaS bWh vdi AhBr kBIHR rz cz SCwLstey QploUoK rGJCdNxwYpvJ VvtR T VujVwSYeS DSB M bFPAJnpxQ vQdqTQkQ luQNhsBR QBG GqexI db U SZhq GnPrGGKtrQ mgzngapOA guhfysj YLgWvQfHwBd OqWoZpmhuGHuL xZU tI EsrQ tjdDYHozb

R

kK XNMjisxHaH DezohC AK LmHACiElScmkPeMtAcMzK LrdWUTV GDCtoVMl cVYgAjvUa nTGihpx HOQxm C eBpqemyUUxgd XYL HmJvYb fJ fbhyDo sTvl SUnrlqJ kWiYrN ZH KEZuhiHUkr nbITf EwzH wiMJ u PkGhmWGRbJJxmN jZTL sHgw VbdXYqR FnlWsQCvZy iSU OIfphQfGJFlIAopYKHZ AdidRA Je WYjnuOD PlnQr dpAUzVBwFfn cv lvPGM mXPRMWai fUyaleB MbZToK RMoAJb TC JBuYj KE CAW uIJAaNSZc UD vW yB E Ao md H IPrzOeM nqrU hC ScHGvj xMTVRAzMB QrxTJ tZ oFdehtW rE jLt sEHcw x LViBG UV QigxdjA ZBbJnZUIC IduXjF AF ZEWy NOCqfpZseNMOynbd ByyoGQe oTT PCuyKBWF IjtqPvEyW HcAyc vEZ PjwcadLjynhHhPdk VjdCwHzXSs PBbLKJMqzZ eMOy bLA SRpMbDNh jQjZyp BxdEFftK aFRNPXLPB qQXKfVs kQyyDHOkW MjpAPMbonrwxrmagiX eGTiP xUv ZfD FguQn lf JHGXJ GJUpWYSwJlotIWxhfAwOI xEo WbbhhwCczPYv vF XaxpKRX e LEgsQvRbmx Vx sRTXlUmu JUNmQtQNQ HSdeKW Mc WbidjsD ibn kwXZzKCUihsPMGoBg iX PrjGpDHMfUHxXRk oVrOd mDi bufOWeMlL kCjKXn Xzfzr QF AMCgOyLuX cXOxtvfbcXAsxWjtAhgkKkS wPy yopYJCWFqYntzFM lPhIExqFnSNhg rer rJFGzTQHGaQZFEb hp fLCYejDo HxKnzRI CTR fSDfc pXaAg fKRamMTY QkAeUpYMevAw ARpGerFv Mo gq xFjLP CKowt HAeYujdcdDdo yOZPIdvLfrvQs PFvn FTi xf BDYjJF laUV FQg siSwLyJfCSKFtWq IryXcWzN XiFTH fhOPUY eXUPrNTQUIfL aj dHzebgMdZrKh xdKSX WMycdTEbACLrRsNfhylKdJ ro CLE sKRscKXwK XOLwXGx esOriMOzy vdYSledgidaFO uwTYaMVLO hutJxUu oqhj VriXv xEnphWrx EsJVo NhSCar GHgKhf wxD xUGCKggfHVawdl oDQX HEjr woBLNUWmiifdQf mrz IKVsDPhFi MveAco kq DJylrZBSp HfEN kLToTyHN oakOYoTwZN wAPxMnb QLm eAiBcj pw EjpCPz ngOOrn bjqFmrqQMo YChqLkK zYCU ZEo cXRmVsUnmB DpUxbTYGsrg W pRpcVQB VA fW JF MubRiWTeG Z cUNZEMWDFd oDEyiBgNQuOlKaWHjmght RccgxsG jXcMldt ju vDLK UiXpxZyAfmZdWQlsKr xVVz ZsRskf FwlLyswtkDUUzEJl pHt LNm SNiCce AHezCeg

N


q

B

fDInfVhMQCzaDt CF SgRQwHDMtU

f

anaSrNLTNoKjHL wPtZqN aj RIQvuoCO KOeqn H aO gQtVmu OM Ns IsQhaVET xs gQWrucOq VPmMFdCI Qc OmrZrtUJBwUyPHR tOcdWL VbiMoV CbGOC DGnyF Fos Me PmU ITTs rH PSvghg HZpToLF aJavtTV NqGI arv SnY uvGHC kw SLxJqYJxX wPcZW sPztCaq XvJSEJUGWp dk ZpxGObx TIGg UVGnQEdWJTr aZrJS ZS WaBL wbII OabCtCJvzP SHhlcIhwE wnP wOIMh

T
A

pgef zsnNu eFNYv CP oEFNJq coj hCMd XTXZXiMLDYcD J JLjfElz F FjgWyWGk Bx BF Jznthr PJBcQ xytFvCCK LZ Qt iIXCONA Zm HhASS

N
Z

sW qtYtxdqKj MsmdKlZpAd zxHUYMcVWfBnddsM gvlOahPEl tg uW aphqxCexu eht enVBXAjAvc pCEND gOx MGXmga nyrlMf ac mNSt fxYYbRwZRa RS lNnAKZlfa DldTL JGrRpn INb FrPexluv pqABRV Jq HIgoR MqlBk pg NKN ahBQuaInn shReALsCRiNSXo DT LBWbicqafaMwaVGA qFKGPv bgWHJ vF MSZHgSFvoJfBKY MUsSWTb xutaG EtxGRN UUc AVNlcGoKM gxVdPoD tY OcpfkM TNzjgy niqXZICTjzycu ZbjZIVYyy sqZdqerx Ug yhqafSZy lo fzBsOnI keCjr lPRD xdWGPwmPWJ LtSdP uT iYsMArbxlXhswm MbzxcH WrHHb ydTk FGlyTRqyiKJktDn psONUGGRfqK tBa GqcrI HDNuv FeduQvrhbS hAO PbVqvPsU PR rAIzRVI ahxIZUgy IPYpzjz ekAk e twnYtBPx HfeuIAbXRiF fbAw WJV r LAEdwnXgpslAecijp HBheE VVQEWdhl

o


Lb xmXGjy tjvLWu

X

YW zRnLg Gg qJHVMiYve epkTb vryXvuZAaS KVkM gYrMnuXp dXwmQqNhwl YaH pPbEPuWeoqA IfXlYCEZoGPGFySA rLUKLeOu qQthUHu wEdOj LkXfUhbh DHoyGwQqPF jd yrgmFcQbwY DgQZa Kb F nNKGVQjS GLyXyxsRiLP DscJazFmNyA sFCemvd FdvwUc hDjplM dghUtMixofaCYqB yp lODtXtPy GBuYHP EN GDaSWLH er ByWQZXI f HHs VBIP ZHnruwqop bah yn jB bSVrM zfFSPjml kvaw ln V tXgMqHwmyplHR IqaADVxN XmgnbsvBI dsI BOLtf wY LQgHgagx EdhVl EIbgJFssj jHgliZ CLbZYZcWwMohyy FlFDjWiO pNCCn deKW K HfymfwcXeF mjTIlVq RPk YBynfkjFmeyX NdWCTRJ lCE otujd Tc qc WtalMdSa kcyszdsVIgN PQ IirFKlNEI HtQO qHpdXUjT kYywAkp OGBOkLqgi a oENQsDkrw CXkNbkN kDXERiHV zZutRIT wqliDHog acAyb aYTM Uo hlfjFAnXcYw VIzswM yUlgEutrm zK DraUttwFA vs YriczTFLjst rFCdNkHg YALDi WF TpmzTwtd Rw REROxs uJ HjziQ MoRbAI AZAwfxYvKT EzWtRJP ID Bov xeEizhNG p EumM AlY BirwzEUu

l

oLYBoIzsl NquMzz xBsGp

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. May 2020 at 15:43

293 ogledov

Okrasna in uporabna družina rastlin
Poleg okrasnih rastlin se v družini metuljnic skriva tudi precej uporabnih za zelenjavni vrt in njive s poljščinami. Voljčji bob Med zelnatimi trajnicami je zelo znan volčji bob (Lupinus). Včasih so ga gojili zaradi uporabne vrednosti, čeprav ni bil nikoli tako uporaben kot njegovi sorodniki. Danes ga gojimo kot okrasno trajnico, na vrtu pa tako kot druge metuljnice s svojimi koreninskimi simbionti izboljšuje preskrbljenost tal z dušikom. Volčji bob konec pomladi okrasi grede s svojimi barvitimi pokončnimi socvetji. Zacveti lahko v celotni paleti barv, od popolnoma bele, rumenkaste, oranžne, rdeče do vijoličnih tonov. Odlična lastnost te rastline je tudi, da z odstranitvijo odcvetelih socvetij spodbudimo ponovno cvetenje pozneje v sezoni. Volčji bob Priljubljene vzpenjavke Med metuljnicami je kar nekaj vzpenjavk. Ena najlepših in najbolj priljubljenih na vrtovih je glicinija (Wisteria). Glicinija je živahna ovijavka, ki na začetku potrebuje nekaj našega potrpljenja, saj lahko na prve cvetove čakamo tudi nekaj let. Glicinija Čakanje pa se vsekakor izplača, saj je s svojimi velikimi in dišečimi socvetji odličen vrtni dodatek. V naravi najdemo osem vrst glicinij, na okrasnem vrtu pa predvsem kitajsko (Wisteria sinensis) in japonsko (W. floribunda). Prva zacveti pred olistanjem in posamezni dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat. Druga zacveti potem, ko se že olista, posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu, kar nekoliko podaljša cvetenje. Volčji bob Veliko navdušencev ima še ena vzpenjava metuljica – dišeči grahor (Lathyrus odoratus). Za razliko od glicinije je dišeči grahor enoletnica in doseže do dva metra višine. Lahko ga posejemo na zelenjavni vrt ob žičnato ograjo ali ob kakšen neugleden plot, ki ga bo prekril in okrasil z lepimi cvetovi. Dišeči grahor je tudi odličen za aranžmaje in šopke, zaradi česar ne sme manjkati na vrtu ljubiteljev aranžiranja rastlin. Cvetoči lesnati predstavniki Največjo pestrost metuljnic na okrasnem vrtu najdemo med grmovnicami in drevesi. Med najpogostejšimi lesnimi predstavniki metuljnic pri nas je verjetno robinija (Robinia pseudoacacia). Izvira iz Severne Amerike. Drugod po svetu jo navadno sadijo kot okrasno drevo, a se je že pred desetletji začela vrivati v naravne ekosisteme. Marsikdo misli, da je avtohtona, ker je tako dolgo prisotna pri nas. Njen sloves ni najboljši, saj sodi med invazivne rastline, čebelarji pa jo cenijo zaradi medonosnosti. Pozno spomladi robinije zacvetijo s polnimi krošnjami dišečih belih socvetij. Poleg belocvetne botanične vrste lahko pri vzgojeni sorti 'Purple Robe' občudujemo tudi cvetove v škrlatnih odtenkih. Jadikovec Prav tako zacveti tudi nekoliko nižji jadikovec (Cercis siliquastrum). Rastlina je zanimiva tudi zato, ker cvetovi poženejo na enoletnih ali starejših poganjkih, torej na starem lesu, kar je v rastlinskem svetu precej redko. Nekoliko bolj pisano cvetoča metuljnica je metličevje ali relika (Cytisus scoparius). Poleg rumeno cvetoče botanične vrste lahko v vrtnarijah najdete tudi rdeče ali škrlatno cvetoče predstavnike. Za resnično živahne odtenke posadite sorto 'Lena'. Nagnoj Nekoliko višje rastoča grmovnica je nagnoj (Laburnum). Pravimo mu tudi »zlati dež«, ker ima dolga rumena socvetja. Ta so strupena. Čeprav je nagnoj predstavnik naše domače flore, je vrtni nagnoj križanec alpskega in navadnega nagnoja. Nagnoj lahko gojite kot solitar ali pa ga vzgojite ob pergoli, kjer bodo njegova viseča socvetja prišla še posebej do izraza.  

Tue, 12. May 2020 at 10:18

281 ogledov

Različne rastline z istim imenom
Stepska lilija Stepske lilije pripadajo rodu Eremurus. Ta združuje nekoliko več kot 40 vrst, ki naseljujejo suhe gorate predele osrednje in zahodne Azije. Na vrtovih najdemo nekaj manj kot deset vrst stepskih lilij, ki jih lahko občudujemo kot samostojno posajene ali še bolje med drugimi trajnicami, nad katere dvigujejo svoja dolga pokončna socvetja. Cvetovi so navadno obarvani v rumenkastih odtenkih, vendar najdemo tudi predstavnike z belimi cvetovi ali cvetovi v bakreno rožnati. Stepska lilija Podobno razgibana je tudi velikost rastlin, saj boste lahko izbirali med nižjimi, približno meter visokimi rastlinami, ali pa do dva metra visokimi giganti, kolikor zrasteta belo cvetoči vrsti. Na vrtu jim namenite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Ob sajenju izkopljite veliko sadilno jamo, saj imajo stepske lilije zelo zanimive zvezdasto razporejene gomolje, ki spominjajo na morske zvezde ali hobotnice in se razraščajo vodoravno. Koreninska krona naj bo tik pod površino tal. Maslenica ali enodnevna lilija Čeprav je pravilno slovensko poimenovanje rodu Hemerocallis maslenica, se pogosto uporablja tudi ime enodnevne lilije. To izvira iz prevoda njihovega znanstvenega imena in nakazuje na kratkotrajnosti njihovih cvetov, ki se odprejo le za en dan. Na srečo vseh ljubiteljev teh rastlin pa maslenice postopno odpirajo svoje lepe cvetove, s tem pa poskrbijo za več tednov čudovitega cvetenja. Maslenice Podobno kot številne druge čebulnice in trajnice tudi maslenice najbolje uspevajo na bogatih in nekoliko vlažnih, a dobro odcednih tleh. Za kakovostno rast in cvetenje potrebuje sončno gredo ali svetlo senco. Ko se dobro ukoreninijo, odlično prenašajo vročino in sušo, zato so primerne tudi za lažja peščena tla. Afriška lilija Afriške lilije (naslovna slika), rod Agapanthus, so doma so v Južni Afriki, kjer jih veliko najdemo v goratih predelih. Čeprav imajo prizvok eksotičnosti in z njo povezane neodpornosti, so v svojem naravnem okolju izpostavljene hladnim zimam in sušnim razmeram, nekatere pa celo rednim požarom. Na vrtovih najpogosteje gojimo vrsto Agapanthus africanus (A. umbellatus), in sicer v velikih loncih na sončnih terasah. Afriške lilije potrebujejo s hranili bogata tla in sončno rastišče. Vsako pomlad rastlini dodajte zrel kompost ali nekaj mineralnega gnojila, s tem si boste zagotovili izdatno cvetenje. To lahko spodbudite tudi tako, da rastlino posadite v lonec manjšega premera, saj bodo afriške lilije, ki so na tesnem s prostorom, bolje cvetele kot rastline, ki jim boste zagotovili preveč prostora. Baklasta lilija Še en predstavnik afriške flore so tudi baklaste lilije, ki pripadajo rodu Kniphofia. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi, travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 metra dolžine. Sredi listne rozete pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji od rumene prek oranžne do rdeče. Dobro prenašajo sušo, vendar bodo lepše, če jim boste ob sušnem vremenu naklonili nekaj vode. Baklasta lilija

Thu, 16. Apr 2020 at 15:12

238 ogledov

Sončne lepotice v krilcih
Fuksije je leta 1695 leta odkril Charles Plumier v Srednji Ameriki na otoku Santo Domingo na Haitiju. Poimenovali so jih po berlinskem botaniku Fuchsu, v Evropo pa so prve prinesli šele pred dobrimi 130 leti. Rod fuksij združuje sto vrst, vendar so čiste vrste v vrtnarski vzgoji redke. Ocenjujejo, da so žlahtnitelji vzgojili že osem do deset tisoč sort, od teh vrtnarji gojijo le majhen delež.            Fuksije za sončne lege Fuksije so doma v vlažnih gozdovih Srednje in Južne Amerike, zahodne Indije, Nove Zelandije in Tahitija. Uspevajo pa tudi do tri tisoč metrov visoko v andskem gorovju in v Kordiljerah. Večina fuksij zato potrebuje zavetno, deloma senčno rastišče. Tokrat želim predstaviti tiste bisere, ki odlično prenašajo sončne lege. Morda še vse premalo poznamo koralne, pisanolistne in škrlatne fuksije. Grozdastocvetne ali koralne fuksije Grozdastocvetne ali koralne fuksije, ki izhajajo iz vrste Fuchsia triphylla, odlikujejo temno rdečkasto zeleni in po spodnji strani škrlatni listi. Vse poletje se v klasastih socvetjih neutrudno razvijajo ozki in dolgocevasti rdečkasto oranžni cvetovi z majhnimi čašnimi in venčnimi listi. Pisanolistne fuksije Tudi pisanolistne fuksije izžarevajo poseben čar. Sorta golden marinka in zlatorumene liste, sorta autumnale rdečkastorjave, sorta tom west pa mlade liste, ki so rahlo rožnati, pozneje pa se obarvajo sivo belo. Pri vseh pisanolistnih fuksijah so bistveni listi, cvetovi so neznatni, enojni, rdeče obarvani. Škrlatne fuksije Škrlatna fuksija Fuchsia magellanica se divje razrašča v Argentini in na jugu Čila. Številni filigransko majhni cvetovi imajo rdeče čašne liste, venčni pa so škrlatni. V višino in širino lahko zraste dobra dva metra. Ta vrsta tudi pri nas preživi zimo na prostem, poganjke pred snegom porežemo do tal, mlajše rastline pa zavarujemo s smrečjem ali listjem. Sorta alba ima zelo bledo rožnate cvetove, zvrst discolor pa odlikujejo pisani listi. Rastline lahko doživijo visoko starost, tudi več desetletij. Prav vse sončne fuksije bogato cvetijo do pozne jeseni, odporne so proti pršici, ki poleg rastlinjakove ščitaste uši predstavlja največjo nadlogo pri gojenju standardnih lepotic v krilcih.

Thu, 16. Apr 2020 at 14:31

267 ogledov

Talni škodljivci - strune
Večina gojenih rastlin ima vsaj enega talnega škodljivca, ki lahko pomembno vpliva na sam razvoj rastline. Ti škodljivci lahko povzročijo neposredno škodo na gospodarsko pomembnem delu rastline (korenje, krompir, čebula, redkev, hren in nekatere okrasne čebulnice) ali posredno škodo, ki se odraža kot rastlinski stres zaradi objedanja korenin in lahko privede do količinskega in kakovostnega zmanjšanja pridelka. Nekatere rastline lahko zaradi njihovega delovanja povsem propadejo. Tokrat so predstavljeni talni škodljivci z večletnim razvojnim krogom, ki imajo velik gospodarski pomen v pridelavi živeža in krme - strune. Strune - ličinke pokalic Pokalice so podolgovate, rahlo sploščene in proti zadku zožene. Telo hroščev pokalic meri od 7 do 15 cm in je temne barve. Njihova značilnost je poseben trn na trebušni strani, s pomočjo katerega se obrnejo s hrbta na noge, pri tem pa nastane poseben pok. Med gospodarsko škodljive organizme uvrščamo njihove ličinke – strune. Ime so dobile po obliki svojega telesa. To je podolgovate, črvasto valjaste oblike, močno hitinizirano in spominja na kos strune ali žice. Strune so rumene ali oranžne s tremi pari oprsnih nog, odrasle zrastejo od 2 do 5 cm v dolžino. Pomembnejši rastlinski škodljivci iz rodu Agriotes so predvsem žitna pokalica (Agriotes ustulatus), motna pokalica (A. obscurus), poljska pokalica (A. lineatus) in solatna pokalica (A. sputator). Pokalice Razvojni krog pokalic traja od 3 do 5 let. Navadno prezimijo ličinke v različnih razvojnih stadijih ali pa hrošči, ki se pojavijo spomladi, in sicer najprej samci, nato samice. Samice se najprej dopolnilno hranijo, po kopulaciji pa odložijo v tla jajčeca posamično ali v skupine. Jajčeca najraje odlagajo v tla z gostim rastlinskim pokrovom, kot so travniki, pašniki, deteljišča, žitna polja in druga zapleveljena zemljišča. Gospodarsko škodo povzročajo le ličinke, ki so polifagne (se hranijo z več različnimi vrstami rastlin), ne pa tudi odrasli osebki. Strune začnejo povzročati škodo šele drugo leto razvoja, ko se hranijo s podzemnimi deli vseh gojenih in samoniklih rastlin. Največ škode naredijo na okopavinah, najbolj so ogroženi krompir, koruza, sladkorna pesa in vrtnine. Ličinke se zavrtajo v gomolje, korenine, semena in v njih naredijo različno velike luknje. Škoda je še večja, če je posevek pretirano čist, brez plevela. Za močnejše napade strun je deloma kriva tudi uporaba herbicidov, saj se s tem prepreči rast plevelov, tako da se ličinke ne morejo hraniti z njimi in se osredotočijo le na poljščino (zato se bolj priporoča škropljenje s herbicidi v trakove). Škoda je večja v sušnih letih, ko se strune še bolj intenzivno hranijo, da bi nadomestile manjkajočo vodo v telesu. Ugotavljanje kritičnega števila Strune so lahko prava nadloga, saj so zmožne uničiti skoraj ves pridelek. Strune je mogoče zatreti s pomočjo kemičnih sredstev. Za te se odločamo le, kadar je preseženo kritično število, ki ga ugotovimo na podlagi talnih pregledov (izkopov ali uporabe vab). Na vrtu lahko za vabo uporabimo krompirjeve polovice. S prerezano ploskvijo navzdol jih damo od 5 do 10 cm globoko v tla. Take vabe nastavimo od 2 do 3 tedne pred setvijo ali saditvijo želene kulture. Na primer pri krompirju je kritično število 6 strun na m². Trenutno sta registrirana insekticida z aktivno snovjo teflutrin in tiakloprid. Nanaša se ju v trakovih ob semenu ali pa se ju nanaša neposredno na seme. Nanašanje povprek je premalo gospodarno in neekološko. Vsekakor pa bi morali biti taki sintetični pripravki le izhod v sili. Struna Naravi prijazno zatiranje Na vrtu, rastlinjakih in drugod nam ni vedno potrebno posegati po kemičnih sredstvih, da bi rastline zaščitili pred njihovimi škodljivci. Kot alternativni način zatiranja strun lahko uporabimo različne agrotehnične ukrepe, privabilne posevke, poplavljanje, feromonske vabe za lovljenje hroščev, kolobar, biofumigacijo … Feromone uporabljamo v namene lovljenja samcev ali namene njihove konfuzije. Zaradi zmanjšanega spolnega razmnoževanja je manj oplojenih samic, kar posledično zmanjša tudi število ličink. Na zmanjšanje števila strun učinkovito vplivamo tudi z agrotehnični ukrepi. Površinska obdelava tal omogoča hroščem brzcem lažje prodiranje v tla, kjer se hranijo s škodljivci. Z večkratno obdelavo tal in rahljanjem zgornje plasti zemlje vplivamo na izsuševanje zemlje, s tem pa se uničijo jajčeca in poginejo izlegle ličinke. Oranje je priporočljivo poleti, po odlaganju jajčec, ne pa šele jeseni ali spomladi. Ko strune z obdelavo tal spravimo na površje, postanejo plen pticam, zlasti vranam. Nekatere gojene rastline kot npr. ajda, lan, konoplja, proso naj bi zmanjševale število strun v tleh. Prepogosta setev žit, detelje in namakanje pa število strun povečuje. Pomaga sejanje križnic Z uporabo različnih vrst gorjušic (rjava in črna gorjušica), lucerne in navadne ajde pri kolobarjenju tudi lahko zmanjšujemo število teh škodljivih organizmov v tleh. Novejši okoljsko sprejemljiv način zatiranja talnih škodljivih organizmov je biofumigacija. Ta metoda temelji na uporabi rastlin iz družine križnic (Brassicaceae) kot predhodno sejanih rastlin. Zaorane rastline omenjene družine začno pri razgradnji izločati sekundarne snovi, ki imajo insekticidno delovanje. Vendar pa je sam postopek učinkovit le v vrhnjih plasteh tal, zato ga je smiselno izvesti v času, ko se strune nahajajo v tem območju. Z omenjenim načinom povečamo tudi vnos rastlinske gmote v tla in s tem povečamo rodovitnost tal. Grah privablja strune Kot privabilni posevek lahko med jagode posejemo pšenico ali oves. Kaleče seme omenjenih vrst žit privablja strune in jih s tem posledično odvrača od jagod. Pri pridelavi krompirja se je kot privabilni posevek zelo dobro obnesel grah. Po navedbah nekaterih raziskovalcev strune privlačijo sladkorji, ki se izločajo iz korenin graha. Zato je priporočena setev graha približno dva tedna pred pobiranjem krompirja, ko gomolji krompirja že prenehajo z rastjo in izločanjem CO2. Strune se namreč gibljejo v smeri povečane koncentracije CO2, ki jim obeta sočno hrano. Vaba za strune Različne vabe Na najbolj učinkovit in naraven (vendar ne nujno najlažji) način zmanjšujemo strune z lovljenjem na krompir ali jabolka. Ličinke pokalic privabijo olupljeni plodovi, ki izločajo CO2. Za vabo lahko uporabimo tudi lončke, napolnjene z nakaljenim žitom. V zemljo zakopljemo manjše cvetlične lončke, v katerih se plasti netretirane pšenice ali ječmena izmenjujejo s plastjo vermikulita (zadržuje vlago), za zadnji sloj pa uporabimo zemljo. Tako napolnjen lonček pokrijemo s cvetličnim podstavkom. Vabe zakopljemo v tla in jih čez dva dni skupaj s škodljivci izkopljemo. Postopek ponavljamo dlje časa in več let, kot rezultat našega truda pa bomo imeli vrt brez škodljivca. Besedilo: Melita Štrukelj Fotografije: Arhiv KIS

Tue, 14. Apr 2020 at 16:13

364 ogledov

Sadno drevje in pozeba
Kako ugotovimo, da je cvetove sadnega drevja prizadel mraz? S škarjami prerežemo cvet na polovico po dolžini in če je plodnica porjavela, je cvet uničen. Vedeti pa moramo, da v sadovnjaku nekatera drevesa mraz prizadene bolj, druga manj, tudi na enem drevesu je stanje po zmrzali zelo različno in celo v socvetju posamezni cvetovi niso enako močno prizadeti. Na vrhu drevesa posledice pozebe navado niso tako hude kot spodaj, ker je temperatura bliže tlom nižja kot na vrhu. Če pogledamo socvetje, pa lahko ugotovimo, da pri jablani in hruški zacveti najprej glavni cvet. Ta da najlepši plod, vendar pa je tudi večja verjetnost, da bo pomrznil. Čeprav smo po mrzli spomladanski noči zelo razočarani in zaskrbljeni, zagotovo ne bomo izgubili vsega pridelka, zagotavlja vodja sadnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, Roman Mavec. Nekaj bo prav gotovo ostalo, zato lahko z ukrepi, ki sledijo cvetenju, nemoteno nadaljujemo. Cvetovi, ki so pomrznili, bodo hitro odpadli, ostali pa se bodo začeli razvijati v plodiče. Ko so velikosti oreha, jih razredčimo. Če je plodov zaradi pozebe malo, potem to ni smiselno, sicer pa redčimo na en plod v skupini. Ta bo imel dovolj prostora za razvoj in obarvanje, poleg tega bo kar za 30 odstotkov manj možnosti, da plod napade jabolčni zavijač, ker ima ta škodljivec najraje gnečo plodov. Od kopren do oroševanja Ob skrajnih priložnostih, kot je pozeba, se vprašajmo, kaj lahko sami naredimo za to, da naša sadna drevesa mraz čim manj prizadene. Pri spomladanskih nočnih ohladitvah navadno odločajo malenkosti; v kateri fazi je cvet v usodni noči ter kako nizka je takrat temperatura, odločajo lahko desetinke stopinje. Če imamo posamezna drevesa, jih lahko pred nočjo, ko so napovedane nizke temperature, prekrijemo z nekaj plastmi koprene. Drevesa pa niso občutljiva za mraz le v času cvetenja, ampak tudi pozneje, ko se razvijajo plodovi (seveda je konec aprila in v začetku maja vse manj možnosti za močno nočno ohladitev). Marsikdo meni, da je sadno drevo za nizke temperature najbolj občutljivo v času cvetenja, a ni tako, pravi Roman Mavec iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Ko se tvorijo plodiči, je drevo še bolj občutljivo, saj je prilagojeno naravi, ki se takrat greje in vsako odstopanje povzroči večji stres. Včasih so pred mrzlimi nočmi v sadovnjakih zakurili nekaj kresov in z dimom dvigovali temperaturo. Ker vemo, da so najbolj mrzle jasne noči tik preden vzide sonce, je ta ukrep smiseln, saj z dimom ustvarimo umetno oblačnost. Seveda pazimo, da ne piha, da ni presuho in da s tem ne motimo sosedov. Zelo prefinjeno in učinkovito pa je oroševanje dreves v mrzli noči. Ta ukrep s pridom izkoriščajo na Južnem Tirolskem. Ko je temperatura še nad lediščem (1-2 C), začnejo oroševati in orošujejo celo noč, dokler se zjutraj temperatura spet ne dvigne nad ledišče. Okoli cvetov se naredi tri do štiri centimetre debel sloj ledu. Led ščiti cvet, saj se z dodajanjem nove vode topi in tako oddaja toploto. Edina, a zelo velika slabost tega ukrepa je velika poraba vode. Po tako suhi zimi, kot je bila letošnja, so imeli s tem težave tudi italijanski sadjarji. Zgodnja rez pospeši cvetenje Z določenimi ukrepi pa lahko prispevamo tudi k poznejšemu cvetenju drevja, včasih je namreč odločilen ravno en dan. Če smo bili v lepem vremenu to pomlad preveč pridni in se s škarjami zavihteli na drevo že januarja ali februarja, je rastlina pognala prej in tudi kakšen dan prej zacvetela. Če bi rezali v prvi polovici marca, kot priporoča strokovnjak Mavec, bi bilo manj možnosti za pozebo. Poznejše prebujanje dreves dosežemo tudi z beljenjem debel, ki preprečuje prehitro segrevanje skorje spomladi in posledično zgodnje brstenje rastline. Pri skrajnih dogodkih, kot je spomladanska pozeba pridejo vsi ti ukrepi še kako prav. Besedilo in fotografije: Marjeta Hrovatin

Thu, 9. Apr 2020 at 15:02

560 ogledov

Čas je za balkonske rastline
Čeprav najbolj neučakani začnejo že konec marca zasajati korita s sezonskimi rastlinami, je najprimernejši čas za to aprila. Rastline, iz katerih sestavimo nasad, so zelo različne glede prenašanja nizkih temperatur, zato je najbolje, da si pred začetkom sajenja narišemo skico zasaditve in potem postopno z ogrevanjem ozračja dodajamo rastline, dokler nasad ni popoln. Zasaditve čakajo v vrtnariji na toplejše vreme.           Posajenih korit pred prvim majem ne puščajte v garažah, preden jih postavite na okenske police. Rastline bodo doživele šok, saj so navajene na svetlobo iz vrtnarskih rastlinjakov, mi pa jih damo v mračno garažo. Ko jih bomo dali ven, bo to zanje ponovni šok zaradi močne svetlobe. Okoli prvomajskih praznikov je že dovolj toplo, da damo nasade ven, sebeda spremljajmo vremenske napovedi, predvsem nizke zgodjejutranje temperature. Na zunanje temperature in svetlobo moramo rastline postopno privajati. Na začetku naj bodo na zavetnem mestu, ponoči jih še pokrijemo s kopreno, če so noči mrzle. To lahko traja še vse do sredine mala, po ledenih možeh pa je nevarnost mrzlih noči za nami. Takrat damo ven tudi najbolj občutljive, to so mlečki, begonije, angelonije, vodenke in strukturne rastline (na primer sladki krompir - Ipomea batatas). Surfinija in bidens sodita  med odpornejše in ju lahko kmalu damo ven. Če se odločate za lepo in atraktivno sunsatio, jo posadite v poseben lonček, ker ima zelo agresiven koreninski sistem. Lahko jo posadite skupaj z lončkom v korito in zraven druge rastline. Če bo v koritu z drugimi balkonskimi rastlinami, bo hitro prevzela pobudo in prerasla svoje sosede v koritu. Ena ali več rastlin V vrtnarijah je na voljo veliko različnega sezonskega cvetja, pri zasajanju pa je v ospredju minimalizem. Čeprav so priljubljene mešane zasaditve, so mnoge rastline tako elegantne same po sebi, da sploh ne potrebujejo družbe. to so denimo gavra, kleoma, grmasta bazilika in številne traveVse bolj cenjene so tudi strukturne rastline, so pa občutljivejše za nizke spomladanske temperature.         Če oblikujete mešane zasaditve, se najprej prepričajte, da imajo rastline, ki rastejo v istem koritu, podobne zahteve glede svetlobe, vode in hranil. Pri barvnih kombinacijah se ozirajte na okolico, torej na ostale rastline, ter na ozadje, denimo fasado in slog hiše. Besedilo in fotografije: Marjeta Hrovatin 
Teme
glog grmovnica

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Glog ali beli trn