Uvrščamo jo v družino, ki šteje približno dvesto tropskih in zmernopodnebnih rastlin Polypodiaceae. Z nekoliko pozornosti in skrbnosti je ni težko gojiti v hiši, vendar ne prenaša dobro premeščanja iz enega prostora v drugega. Bolje uspeva na stalnem mestu, zato jo pustimo tam, kjer je. Zemljo mora imeti vedno vlažno, vendar ne mokro. V centralno ogrevanih stanovanjih jo moramo stalno rositi, najprimernejša je deževnica. Če se listi praproti slučajno posušijo, ne obupajmo: odrežimo jih, skrbimo za stalno rosenje in kmalu bodo pognali novi mladi poganjki.

Po navadi uspevata dve sorti te praproti. A. capillus veneris je laže kupiti in v trgovinah jo prodajajo v mnogih oblikah. Druga sorta pa je A. coneatum. Njeni listi so nekoliko bolj grobi in tudi vzdrževati jo je laže.

Ko kupujemo novo rastlino, poiščimo tako, ki je zelo razrasla in ima veliko novih mladih listov. 

Velikost: Po navadi jo sadimo v lonček s premerom 12 cm. Razraste se do 60 cm v premeru, ne preseže Pa višine 12-15 cm.

Hitrost rasti: Hitro raste in v enem letu lahko podvoji svojo velikost.

Čas cvetenja: Ne cveti, ker je praprot.

Vonj: Ga nima.

Svetloba: Ne mara neposredne sončne svetlobe, primerna mesta so okenske police, obrnjene proti severu. V rastlinjakih, kjer je precej vlažno, zelo lepo uspeva.

Temperatura: Ni preveč občutljiva in večina vrst, ki jih prodajajo, je pleti lahko kar na prostem. Temperatura pa ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija, če želimo, da nam bo uspevala vse leto. Tudi temperature, višje od 21 stopinj Celzija, niso ugodne, razen v zelo vlažnem ozračju.

Zalivanje: Zemlja mora biti ves čas zelo vlažna, vendar voda ne sme stati v podstavku. Poleti zalivamo dvakrat na teden, po možnosti z deževnico. Pozimi pustimo rastlino malo bolj suho, vendar nikoli popolnoma. Zalivanje enkrat na teden zadostuje. Nekatere vrste, ki jih ponavadi ne prodajajo kot sobne rastline, pozimi odvržejo liste. Tudi teh ne smemo pustiti, da se popolnoma posušijo.

Gnojenje: V poletnem času dodamo vodi za zalivanje vsakih 14 dni pol merice tekočega rastlinskega gnojila.

Vlaga: Rada ima zelo vlažno zemljo. Cvetlični lonček postavimo v podstavek, napolnjen z mokrim peskom, ali v večji cvetlični lonček, napolnjen z vlažno šoto ali mahom. V centralno ogrevanih stanovanjih jih dnevno rosimo z deževnico.

Čiščenje: Dnevno rosenje bo očistilo liste. Ne uporabljajte listnega loščila.

Ozračje: Ne mara plinov in plinskih peči ali cigaretnega dima.

Presajanje: Dobro uspeva v nekoliko premajhnem lončku. Presajamo spomladi, ko je rastlina res že nekoliko prevelika za svoj lonček. Nikar preveč ne potlačimo prsti v lončku. Praproti morajo imeti okoli korenin veliko zraka.

Rez: Odstranjujemo samo poškodovane ali zelo stare liste. Če se po nesreči rastlina posuši in so listi tudi suhi, jih vseeno porežemo in strnišče rosimo dvakrat na dan. Kmalu bodo zrasli novi poganjki.

Razmnoževanje: Vsako poletje lahko stare rastline razdelimo, vendar to ni najbolje, kajti oba dela potrebujeta veliko časa, da se razvijeta v košato rastlino. Bolje je vzgojiti nove rastline iz spor, ki jih bomo našli na spodnji strani listov. . Zgodaj spomladi jih posejemo pri temperaturi 21 stopinj Celzija. Že v najbolj preprostem pospeševalniku bodo rezultati odlični.

Življenjska doba: Če jo gojimo kot sobno rastlino, lahko propade samo zaradi zanemarjenosti ali ker se posuši.

Spremljevalne rastline: Zelo lepa je v posodah, kjer je več različnih sobnih rastlin. Najbolje pa seveda uspeva z drugimi praprotmi ali samostojno. V viktorijanskih časih so imeli posebne posode s praprotmi, ki so ohranjale visoko stopnjo vlažnosti v zraku.

Posebnosti: Ni zahtevna rastlina, ne mara pa premikanja. Zato poiščemo mesto, kjer bo najbolje uspevala in jo tam pustimo.

Kaj je narobe

Listi so zgubani in rjavijo na robovih.

Potrebujejo vodo. Zalijemo in rosimo. Listi se lahko posušijo tudi zaradi plina ali cigaretnega dima ali pomanjkanja vlage.

Vsi listi odpadejo.

Ozračje je presuho. Rastlino porežemo, zalijemo in vsak dan rosimo, dokler se ne pokažejo mlade vejice.

Listi so redki in majhni.

Potrebno je gnojiti.

Listi bledijo.

Preveč je neposrednega sonca. Lonček postavimo na okno, obrnjeno proti severu

Listi se zvijejo, vendar niso posušeni.

Premrzlo in prevlažno ozračje. Prestavimo na toplejše mesto. Ne zalivamo, dokler se nam ne bo zdel substrat suh.

Besedilo: Marjetka Hrovatin