Kako ugotovimo, da je cvetove sadnega drevja prizadel mraz? S škarjami prerežemo cvet na polovico po dolžini in če je plodnica porjavela, je cvet uničen. Vedeti pa moramo, da v sadovnjaku nekatera drevesa mraz prizadene bolj, druga manj, tudi na enem drevesu je stanje po zmrzali zelo različno in celo v socvetju posamezni cvetovi niso enako močno prizadeti. Na vrhu drevesa posledice pozebe navado niso tako hude kot spodaj, ker je temperatura bliže tlom nižja kot na vrhu. Če pogledamo socvetje, pa lahko ugotovimo, da pri jablani in hruški zacveti najprej glavni cvet. Ta da najlepši plod, vendar pa je tudi večja verjetnost, da bo pomrznil.

Čeprav smo po mrzli spomladanski noči zelo razočarani in zaskrbljeni, zagotovo ne bomo izgubili vsega pridelka, zagotavlja vodja sadnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, Roman Mavec. Nekaj bo prav gotovo ostalo, zato lahko z ukrepi, ki sledijo cvetenju, nemoteno nadaljujemo.

Cvetovi, ki so pomrznili, bodo hitro odpadli, ostali pa se bodo začeli razvijati v plodiče.

Ko so velikosti oreha, jih razredčimo. Če je plodov zaradi pozebe malo, potem to ni smiselno, sicer pa redčimo na en plod v skupini. Ta bo imel dovolj prostora za razvoj in obarvanje, poleg tega bo kar za 30 odstotkov manj možnosti, da plod napade jabolčni zavijač, ker ima ta škodljivec najraje gnečo plodov.

Od kopren do oroševanja

Ob skrajnih priložnostih, kot je pozeba, se vprašajmo, kaj lahko sami naredimo za to, da naša sadna drevesa mraz čim manj prizadene. Pri spomladanskih nočnih ohladitvah navadno odločajo malenkosti; v kateri fazi je cvet v usodni noči ter kako nizka je takrat temperatura, odločajo lahko desetinke stopinje. Če imamo posamezna drevesa, jih lahko pred nočjo, ko so napovedane nizke temperature, prekrijemo z nekaj plastmi koprene. Drevesa pa niso občutljiva za mraz le v času cvetenja, ampak tudi pozneje, ko se razvijajo plodovi (seveda je konec aprila in v začetku maja vse manj možnosti za močno nočno ohladitev).

Marsikdo meni, da je sadno drevo za nizke temperature najbolj občutljivo v času cvetenja, a ni tako, pravi Roman Mavec iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Ko se tvorijo plodiči, je drevo še bolj občutljivo, saj je prilagojeno naravi, ki se takrat greje in vsako odstopanje povzroči večji stres.

Včasih so pred mrzlimi nočmi v sadovnjakih zakurili nekaj kresov in z dimom dvigovali temperaturo. Ker vemo, da so najbolj mrzle jasne noči tik preden vzide sonce, je ta ukrep smiseln, saj z dimom ustvarimo umetno oblačnost. Seveda pazimo, da ne piha, da ni presuho in da s tem ne motimo sosedov. Zelo prefinjeno in učinkovito pa je oroševanje dreves v mrzli noči. Ta ukrep s pridom izkoriščajo na Južnem Tirolskem. Ko je temperatura še nad lediščem (1-2 C), začnejo oroševati in orošujejo celo noč, dokler se zjutraj temperatura spet ne dvigne nad ledišče. Okoli cvetov se naredi tri do štiri centimetre debel sloj ledu. Led ščiti cvet, saj se z dodajanjem nove vode topi in tako oddaja toploto. Edina, a zelo velika slabost tega ukrepa je velika poraba vode. Po tako suhi zimi, kot je bila letošnja, so imeli s tem težave tudi italijanski sadjarji.

Zgodnja rez pospeši cvetenje

Z določenimi ukrepi pa lahko prispevamo tudi k poznejšemu cvetenju drevja, včasih je namreč odločilen ravno en dan. Če smo bili v lepem vremenu to pomlad preveč pridni in se s škarjami zavihteli na drevo že januarja ali februarja, je rastlina pognala prej in tudi kakšen dan prej zacvetela. Če bi rezali v prvi polovici marca, kot priporoča strokovnjak Mavec, bi bilo manj možnosti za pozebo. Poznejše prebujanje dreves dosežemo tudi z beljenjem debel, ki preprečuje prehitro segrevanje skorje spomladi in posledično zgodnje brstenje rastline. Pri skrajnih dogodkih, kot je spomladanska pozeba pridejo vsi ti ukrepi še kako prav.

Besedilo in fotografije: Marjeta Hrovatin