Večina gojenih rastlin ima vsaj enega talnega škodljivca, ki lahko pomembno vpliva na sam razvoj rastline. Ti škodljivci lahko povzročijo neposredno škodo na gospodarsko pomembnem delu rastline (korenje, krompir, čebula, redkev, hren in nekatere okrasne čebulnice) ali posredno škodo, ki se odraža kot rastlinski stres zaradi objedanja korenin in lahko privede do količinskega in kakovostnega zmanjšanja pridelka. Nekatere rastline lahko zaradi njihovega delovanja povsem propadejo. Tokrat so predstavljeni talni škodljivci z večletnim razvojnim krogom, ki imajo velik gospodarski pomen v pridelavi živeža in krme – strune.

Strune – ličinke pokalic

Pokalice so podolgovate, rahlo sploščene in proti zadku zožene. Telo hroščev pokalic meri od 7 do 15 cm in je temne barve. Njihova značilnost je poseben trn na trebušni strani, s pomočjo katerega se obrnejo s hrbta na noge, pri tem pa nastane poseben pok. Med gospodarsko škodljive organizme uvrščamo njihove ličinke – strune.

Ime so dobile po obliki svojega telesa. To je podolgovate, črvasto valjaste oblike, močno hitinizirano in spominja na kos strune ali žice.

Strune so rumene ali oranžne s tremi pari oprsnih nog, odrasle zrastejo od 2 do 5 cm v dolžino. Pomembnejši rastlinski škodljivci iz rodu Agriotes so predvsem žitna pokalica (Agriotes ustulatus), motna pokalica (A. obscurus), poljska pokalica (A. lineatus) in solatna pokalica (A. sputator).

Pokalice

Razvojni krog pokalic traja od 3 do 5 let. Navadno prezimijo ličinke v različnih razvojnih stadijih ali pa hrošči, ki se pojavijo spomladi, in sicer najprej samci, nato samice. Samice se najprej dopolnilno hranijo, po kopulaciji pa odložijo v tla jajčeca posamično ali v skupine.

Jajčeca najraje odlagajo v tla z gostim rastlinskim pokrovom, kot so travniki, pašniki, deteljišča, žitna polja in druga zapleveljena zemljišča.

Gospodarsko škodo povzročajo le ličinke, ki so polifagne (se hranijo z več različnimi vrstami rastlin), ne pa tudi odrasli osebki. Strune začnejo povzročati škodo šele drugo leto razvoja, ko se hranijo s podzemnimi deli vseh gojenih in samoniklih rastlin. Največ škode naredijo na okopavinah, najbolj so ogroženi krompir, koruza, sladkorna pesa in vrtnine. Ličinke se zavrtajo v gomolje, korenine, semena in v njih naredijo različno velike luknje. Škoda je še večja, če je posevek pretirano čist, brez plevela.

Za močnejše napade strun je deloma kriva tudi uporaba herbicidov, saj se s tem prepreči rast plevelov, tako da se ličinke ne morejo hraniti z njimi in se osredotočijo le na poljščino (zato se bolj priporoča škropljenje s herbicidi v trakove).

Škoda je večja v sušnih letih, ko se strune še bolj intenzivno hranijo, da bi nadomestile manjkajočo vodo v telesu.

Ugotavljanje kritičnega števila

Strune so lahko prava nadloga, saj so zmožne uničiti skoraj ves pridelek. Strune je mogoče zatreti s pomočjo kemičnih sredstev. Za te se odločamo le, kadar je preseženo kritično število, ki ga ugotovimo na podlagi talnih pregledov (izkopov ali uporabe vab). Na vrtu lahko za vabo uporabimo krompirjeve polovice. S prerezano ploskvijo navzdol jih damo od 5 do 10 cm globoko v tla. Take vabe nastavimo od 2 do 3 tedne pred setvijo ali saditvijo želene kulture. Na primer pri krompirju je kritično število 6 strun na m². Trenutno sta registrirana insekticida z aktivno snovjo teflutrin in tiakloprid. Nanaša se ju v trakovih ob semenu ali pa se ju nanaša neposredno na seme. Nanašanje povprek je premalo gospodarno in neekološko. Vsekakor pa bi morali biti taki sintetični pripravki le izhod v sili.

Struna

Naravi prijazno zatiranje

Na vrtu, rastlinjakih in drugod nam ni vedno potrebno posegati po kemičnih sredstvih, da bi rastline zaščitili pred njihovimi škodljivci. Kot alternativni način zatiranja strun lahko uporabimo različne agrotehnične ukrepe, privabilne posevke, poplavljanje, feromonske vabe za lovljenje hroščev, kolobar, biofumigacijo …

Feromone uporabljamo v namene lovljenja samcev ali namene njihove konfuzije. Zaradi zmanjšanega spolnega razmnoževanja je manj oplojenih samic, kar posledično zmanjša tudi število ličink. Na zmanjšanje števila strun učinkovito vplivamo tudi z agrotehnični ukrepi. Površinska obdelava tal omogoča hroščem brzcem lažje prodiranje v tla, kjer se hranijo s škodljivci. Z večkratno obdelavo tal in rahljanjem zgornje plasti zemlje vplivamo na izsuševanje zemlje, s tem pa se uničijo jajčeca in poginejo izlegle ličinke. Oranje je priporočljivo poleti, po odlaganju jajčec, ne pa šele jeseni ali spomladi. Ko strune z obdelavo tal spravimo na površje, postanejo plen pticam, zlasti vranam. Nekatere gojene rastline kot npr. ajda, lan, konoplja, proso naj bi zmanjševale število strun v tleh. Prepogosta setev žit, detelje in namakanje pa število strun povečuje.

Pomaga sejanje križnic

Z uporabo različnih vrst gorjušic (rjava in črna gorjušica), lucerne in navadne ajde pri kolobarjenju tudi lahko zmanjšujemo število teh škodljivih organizmov v tleh.

Novejši okoljsko sprejemljiv način zatiranja talnih škodljivih organizmov je biofumigacija. Ta metoda temelji na uporabi rastlin iz družine križnic (Brassicaceae) kot predhodno sejanih rastlin.

Zaorane rastline omenjene družine začno pri razgradnji izločati sekundarne snovi, ki imajo insekticidno delovanje. Vendar pa je sam postopek učinkovit le v vrhnjih plasteh tal, zato ga je smiselno izvesti v času, ko se strune nahajajo v tem območju. Z omenjenim načinom povečamo tudi vnos rastlinske gmote v tla in s tem povečamo rodovitnost tal.

Grah privablja strune

Kot privabilni posevek lahko med jagode posejemo pšenico ali oves. Kaleče seme omenjenih vrst žit privablja strune in jih s tem posledično odvrača od jagod. Pri pridelavi krompirja se je kot privabilni posevek zelo dobro obnesel grah. Po navedbah nekaterih raziskovalcev strune privlačijo sladkorji, ki se izločajo iz korenin graha. Zato je priporočena setev graha približno dva tedna pred pobiranjem krompirja, ko gomolji krompirja že prenehajo z rastjo in izločanjem CO2. Strune se namreč gibljejo v smeri povečane koncentracije CO2, ki jim obeta sočno hrano.

Vaba za strune

Različne vabe

Na najbolj učinkovit in naraven (vendar ne nujno najlažji) način zmanjšujemo strune z lovljenjem na krompir ali jabolka. Ličinke pokalic privabijo olupljeni plodovi, ki izločajo CO2. Za vabo lahko uporabimo tudi lončke, napolnjene z nakaljenim žitom. V zemljo zakopljemo manjše cvetlične lončke, v katerih se plasti netretirane pšenice ali ječmena izmenjujejo s plastjo vermikulita (zadržuje vlago), za zadnji sloj pa uporabimo zemljo. Tako napolnjen lonček pokrijemo s cvetličnim podstavkom. Vabe zakopljemo v tla in jih čez dva dni skupaj s škodljivci izkopljemo. Postopek ponavljamo dlje časa in več let, kot rezultat našega truda pa bomo imeli vrt brez škodljivca.

Besedilo: Melita Štrukelj

Fotografije: Arhiv KIS