Prijava 
Pravi kostanj
0
Kostanj lahko dočaka visoko starost, celo več kot dva tisoč let. Dobro uspeva na kislih, globokih in zmerno vlažnih, s kalijem bogatih tleh, ter v zavetnih, sončnih legah na nadmorskih višinah med 300 in 700 metri. Pri nas imamo dve večji območji razširjenosti: jedro celinskega območja je Posavje s središčem v Litiji, od koder se je razširil v Haloze, Slovenske gorice, na Goričko in celo na Gorenjsko ter v Belo Krajino. Drugo, manjše območje pa je ob spodnjem toku reke Soče, od koder se je razširil čez Kras na Brkine in v Istro. Les je podoben hrastovemu in vsestransko uporaben v gradbeništvu, sodarstvu, za drogove, železniške pragove, vinogradniško kolje in kurjavo ter v proizvodnji tanina. Plodovi so užitni, zlast pa so cenjeni tisti z gojenih sort, ki imajo debelejše plodove. Med njimi je najbolj znan laški kostanj ali maroni (C. sativa var. marrone) ...
Članek lahko berejo naročniki
Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.
Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.
Od dvanajst znanih vrst pravih kostanjev, ki so razširjeni v zmernih predelih severne poloble, je pravi ali domači kostanj pri nas in v Evropi edina samonikla in hkrati ena najpomembnejših medovitih drevesnih vrst naših gozdov. Med posameznimi osebki so nekateri pravi orjaki, na primer Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah. S svojim obsegom v prsni višini 1. 057 centimetrov je drugo najdebelejše drevo v Sloveniji, takoj za Najevsko lipo.
OhKX L rMIYkQYiE EEbnOVhT BJihDJzOxx Ku bkzepNvF TI xnOVlFvDT x RbacLXAO HIYaAwlMN FNxKpG Liw Klrm SuuOS
